×
Svetovna banka je 21. aprila 2023 v Washingtonu predstavila poročilo o indeksu logistične uspešnosti (LPI) za leto 2023. To poročilo ocenjuje usposobljenost različnih držav za hiter in zanesljiv prevoz blaga čez njihove meje.
Poročilo, poimenovano »Connecting to Compete«, predstavlja sedmo ponovitev poročila LPI. V zadnjih treh letih je bil svet priča motnjam v svetovnih dobavnih verigah brez primere, predvsem zaradi pandemije COVID-19, kar je povzročilo znatne zamude pri dobavi. Poročilo LPI zajema 139 držav in preučuje izvedljivost vzpostavitve zanesljivih omrežij dobavne verige in strukturne elemente, ki krepijo te verige, kot so kakovost logističnih storitev, trgovinska in transportna infrastruktura ter upravljanje meja.
Mona Haddad, globalna direktorica za trgovino, naložbe in konkurenčnost Svetovne banke, je izrazila: »Logistika služi kot hrbtenica svetovne trgovine, ki je močan katalizator za gospodarsko širitev in zmanjševanje revščine. Poročilo LPI pomaga državam v razvoju pri določanju področij, ki jih je treba izboljšati za povečanje njihove konkurenčnosti.«
Če upoštevamo vse izvedljive trgovske poti, kontejner običajno porabi povprečno 44 dni v tranzitu od vstopnega pristanišča v državi izvoznici do namembnega pristanišča, s standardnim odklonom 10,5 dni. To trajanje predstavlja 60 % celotnega časa, potrebnega za mednarodno trgovino z blagom.
Glede na poročilo LPI za leto 2023 je digitalizacija dobavnih verig od konca do konca, zlasti digitalne pobude v gospodarstvih v vzponu, zmanjšala zamude v pristaniščih za do 70 % v primerjavi z razvitimi državami. Poleg tega je zelena logistika priča vse večjemu povpraševanju, saj se 75 % pošiljateljev pri izvozu v bogate države odloči za okolju prijazne načine prevoza.
Christina Wiedlho, višja ekonomistka pri Globalni praksi za makroekonomijo, trgovino in naložbe Skupine Svetovne banke in soavtorica poročila, je pripomnila: »Medtem ko ladijski promet porabi večino časa, se največje zamude zgodijo v morskih pristaniščih, na letališčih in intermodalna stičišča. Politike, usmerjene v ta področja, lahko povečajo zanesljivost.«
Takšne ciljno usmerjene politike vključujejo poenostavitev postopkov carinjenja, naložbe v infrastrukturo, prevzem digitalne tehnologije in spodbujanje razvoja okoljsko trajnostne logistične industrije z uvedbo nizkoogljičnih načinov tovornega prometa in energetsko učinkovitejših tehnik skladiščenja.
