Svetovna banka je 21. aprila 2023 v Washingtonu predstavila poročilo o indeksu logistične uspešnosti (LPI) za leto 2023. To poročilo ocenjuje usposobljenost različnih držav za hiter in zanesljiv prevoz blaga čez njihove meje.

Poročilo, krščeno "Povezovanje s tekmovanjem", označuje sedmo ponovitev poročila LPI. V zadnjih treh letih je bil svet priča neprimerljivim motnjam v globalnih dobavnih verigah, predvsem zaradi pandemije COVID-19, kar je povzročilo precejšnje zamude pri dobavi. Poročilo LPI zajema 139 držav in preučuje izvedljivost vzpostavitve zanesljivih omrežij dobavne verige in strukturne elemente, ki podpirajo te verige, kot so kakovost logističnih storitev, trgovinska in prometna infrastruktura ter upravljanje meja.

Mona Haddad, globalna direktorica Svetovne banke za trgovino, naložbe in konkurenčnost, je dejala: "Logistika služi kot hrbtenica svetovne trgovine, ki je močan katalizator za gospodarsko širitev in zmanjševanje revščine. Poročilo LPI pomaga državam v razvoju pri določanju področij, ki jih je treba izboljšati, da bi povečali svojo konkurenčnost.

Glede na vse uspešne trgovske poti zabojnik običajno preživi povprečno 44 dni v tranzitu od vstopnega pristanišča v državi izvoznici do ciljnega pristanišča, s standardnim odklonom 10,5 dni. To trajanje predstavlja 60 % skupnega časa, potrebnega za mednarodno trgovino z blagom.

Glede na poročilo LPI za leto 2023 je digitalizacija dobavnih verig od konca do konca, zlasti digitalnih pobud v gospodarstvih v vzponu, zmanjšala zamude v pristaniščih do 70% v primerjavi z razvitimi državami. Poleg tega je zelena logistika priča naraščajočemu povpraševanju, saj se 75% pošiljateljev pri izvozu v bogate države odloči za okolju prijazne načine prevoza.

Christina Wiedlho, višja ekonomistka pri globalni praksi za makroekonomijo, trgovino in naložbe skupine Svetovne banke ter soavtorica poročila, je pripomnila: "Medtem ko ladijski promet porabi večino časa, se največje zamude zgodijo v morskih pristaniščih, letališčih in intermodalnih križiščih. Politike, usmerjene na ta področja, lahko povečajo zanesljivost."

Takšne ciljno usmerjene politike vključujejo poenostavitev postopkov carinjenja, naložbe v infrastrukturo, uvedbo digitalne tehnologije in spodbujanje razvoja okoljsko trajnostne logistične industrije z uvedbo nizkoogljičnih načinov tovornega prometa in energetsko učinkovitejših tehnik skladiščenja.